Stopnice skozi zgodovino

Stopnice skozi zgodovino

Od preprostega konstrukcijskega elementa do zapletenih monumentalnih oblik

Čeprav je težko oceniti, kdaj so bile prve stopnice zgrajene, pa velja prepričanje, da sso se prve stopnice pojavile v mlajši kameni dobi oziroma neolitiku. Stopnišča so bila zgrajena v povsem drugačnih oblikah in iz drugačnih materialov, kot jih poznamo danes, prav tako pa se je njihova funkcija in namembnost v arhitekturi skozi zgodovino spreminjala. Medtem ko danes stopnišča poznamo kot nepogrešljiv konstrukcijski element v stavbah, pa so pred več kot tisoč leti stopnišča gradili tudi v verske in strateške namene.

Arheološke raziskave so pokazale, da so bile prve stopnice zgrajene na Kitajskem. Dolga stopničasta konstrukcija, po kateri se je mogoče povzpeti še danes, vodi na kitajsko sveto goro Tai, zaradi česar so stopnice najverjetneje uporabljali v religiozne namene. Stopnišče, ki ga tvori več kot 7000 posameznih kamnitih stopnic in je imenovano tudi ”južna vrata v nebesa”, naj bi ponazarjala povezavo med zemljo in nebom, med ljudmi in bogovi. Podobno kot prve stopnice na Kitajskem naj bi tudi starodavna stopnišča v Egiptu, Mezopotamiji in Južni Ameriki imela verski pomen. Babilonski stolp, egipčanske in majevske piramide, indijski Chand Baori in stopničasti zigurati v antični Mezopotamiji so bili zgrajeni kot simbolične poti proti bogovom na nebu in kot mesta za astrološko napovedovanje prihodnosti.SLIKA1 (2) 

Stari Rimljani so bili odlični gradbeniki, kar so dokazali s številnimi še danes stoječimi objekti, korak naprej pa so  naredili tudi na področju gradnje stopnišč. Preprosta in odrpta stopnišča na prostem, ki so jih gradile prve civilizacije, so kot prvi premaknili v notranjost stavb. Njihova stopnišča v obokani ali spiralni izvedbi tako niso bila več samostojen gradbeni objekt, temveč le še konstrukcijski element, ki je povezoval etaže na različnih višinah med seboj.

Z zatonom rimskega imperija je zamrlo tudi gradbeništvo in v stavbah so se iz kamna grajena stopnišča pojavila šele v 14. stoletju oziroma v zgodnji renesansi. Medtem ko so preprosta in utesnjena stopnišča uporabljali v običajnih stavbah, pa so veličino in pomembnost premožnejših lastnikov takratni arhitekti izražali tudi z notranjimi stopnišči izrazitih dimenzij in dovršene arhiterturne in kiparske zasnove. Iz renenesančnega obdobja je prav gotovo najbolj znano tovrstno stopnišče medičejske knjižnice v Firencah, ki ga je skonstruiral sam Michelangelo, gradnja monumentalnih in veličastnih stopnišč pa se je nadaljevala tudi v baroku. Najbolj znana predstavnika iz tistega časa sta stopnišči v kraljevi palači v Caserti in v palači Augustusburg v mestu Brühl.

SLIKA2 (2)   SLIKA3 (2) a

Zasnova stopnic

V poznem 19. stoletju je škotski arhitekt, matematik in inženir Peter Nicholson razvil matematični postopek za konstruiranje stopnišč in stopniščnih ograj. Njegov sistem so uporabljali tesarji in gradbeniki, radi pa so se ga posluževali tudi arhitekti, saj je občutno poenostavil načrtovanje in umestitev stopnišč v objekte. Pri konstruiranju stopnic danes v gradbeništvu v splošnem izhajamo iz načela, da mora vsota dvakratnika višine stopnice in njene globine znašati 63 centimetrov. Preprosta formula je bila izpeljana na podlagi človekovega povprečnega koraka, z njo pa lahko določimo najoptimalnejše dimenzije stopnic –  v kolikor nam to arhitekturni, izvedbeni in drugi pogoji to dopuščajo,

Razvoj gradbenih materialov je privedel do tega, da danes stopnic ne gradimo zgolj iz kamna, kot so to počeli pred stoletji. V sodobnem času stopnice izdelujemo iz različnih gradbenih materialov, ki zadostijo zahtevam nosilnosti in uporabnosti – najbolj razširjene so prav gotovo stopnice iz armiranega betona, medtem ko je izvedba stopnic možna tudi v lesu, jeklu ali drugih kompozitnih polimernih materialih, ki se v grabeništvu v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo. Glede na samo zasnovo stopnic pa lahko stopnišča ločimo v enoramna, dvoramna, večramna ali zavita stopnišča.

Stolpnica iz stopnic

Da sodobna arhitektura ne pozna meja, dokazujejo edinstvene konstrukcijske zasnove zapletenih oblik in posebno oblikovanih elementov, ki jih lahko občudujemo na številnih zgradbah po svetu. Ena tovrstnih zgradb, ki bo do poletja 2018 zrastla v New Yorku, je The Vessel (”posoda”). Posebnost načrtovane zgradbe je ta, da njen zunanji obod tvori sklop zavitih stopnišč, ki se v obliki panja proti vrhu postopoma širijo navzven.

SLIKA4 (2)

Nenavaden projekt, ki so si ga zamislili v londonskem arhitekturnem biroju Heatherwick, sestavlja 159 nizov stopniščnih ram, 80 podestov in 2400 posameznih stopnic, po načrtih pa bo v višino segal dobrih 45 metrov. Tovrstni sodobni projekti, pa tudi zgodovinska dejstva, stopnice uvrščajo med nepogrešljive konstrukcijske elemente, njihov razvoj pa se bo kljub raznolikosti, ki jo ponujajo, nadaljeval tudi v prihodnje.

 

 

 

 

SLIKA 1: Prve zgrajene stopnice na svetu – t. i. južna vrata v nebesa.

SLIKA 2: Prikaz renesančne monumentalnosti: stopnišče v medičejski knjižnici v Firencah, ki ga je leta 1524 skonstruiral Michelangelo.

SLIKA 3: Notranjosti kraljeve palače v Caserti (zgoraj) in palače Augustusurg (spodaj).

SLIKA 4: The Vessel – stolpnica iz stopnic. 

Comments for this post are closed.